Omemba: Jernej Lorenci

»Na eni strani absolutna drama začenja dobivati lastnosti epskega in liričnega s tem, da se struktura spreminja.«

»Odmik od dramske konvencije se je zgodil postopoma skozi izkušnjo dela v gledaliških institucijah.«

»Jaz se ne ukvarjam z dobesednim prevajanjem psihodrame v gledališče.«

»To poskušam narediti na različne načine, neinspirativno mi je to početi na obstoječa, klasična dramska besedila.«

»Na neki točki sem čutil ali se pogovarjati o dramskih besedilih ali se pogovarjati o temi, motivu?«

»Dedal je skrajšana verzija novele, ki se prvotno imenuje Ikar, čeprav je v centru te novele Ikarjev oče, izumitelj kril, ki so se stopile Ikarju, ko je poletel preblizu soncu, in so povzročile sinovo smrt. To soočanje z vprašanjem izgube, s tem, kako prideš na čisto sam s sabo, je tudi osrednja tema te pripovedi, ki pa je izrazito čutna.«

»Pripoved je tako po Štegrovih besedah 'nošena na krilih glasbe in obratno, glasba se ustvarja na krilih besedila, ki je govorjeno'.«

»Čutim, da spiš sen izčrpanosti in obupa, kamen. A le v sanjah morda razumeš besede jezika, ki ga govorim. Svoj jezik sem za zmeraj izgubil. In svoje človeško ime. Imam še črepinje preteklosti. Ležijo na mojem dnu in me ne spustijo. A kmalu bo prišel trenutek, ko bom dokončno odletel s tega otoka in pustil vse za sabo. Postal sem človek, ki že leta odhaja in ne zna oditi.«

»Vloge, ki sem jih doslej odigrala, so bile res raznolike.«

»Zavedala sem se lepe priložnosti, ki sem jo dobila in bila tako hkrati tudi malo prestrašena.«

»Današnje življenje je precej negotovo, imeti nekaj, kar lahko poimenuješ kot svoj dom ni tako samoumevno.«

»Zdi se mi, da ima veliko mladih občutek neke nesigurnosti.«

»Najdemo ga lahko tudi v ljudeh, ki morda celo niso lastna družina.«

»Vedno mi je težje govoriti samo o svoji vlogi, vedno je lažje govoriti o vlogi preko odnosa s soigralci.«

»Na akademiji sem se imela sicer dobro.«

»Tudi v okorelem gibu lahko najdeš svoje gibanje, svojo izraznost.«

»V morju informacij, ki so nam danes lahko dostopne, o nekaterih stvareh in dogodkih še vedno premalo vemo.«

»Koliko dejansko vemo o Černobilu in koliko o tem govorimo.«

»Predstava bo na ogled v glavni dvorani Gledališča Koper.«

»Zakaj imam konstantno slabo vest? Od kod v meni občutek, da se moram nenehno dokazovati, biti aktiven.«

»Kakšne posledice na človekovi psihi, duši in srcu pušča to, da je neprestano na preži, to težko garanje, in pa seveda kako to vpliva na njegovo zmožnost čustvovanja in empatije.«

»Pretresljiva zgodba Dihurjeve družine, ki bije boj za preživetje na težki, blatni zemlji, je dobesedno zapisana v naših genih.«

»Najbolj ostalo to delo, delo, delo.«

»Niste Slovenci, niti Nemci. Ste Štajerci, po krvi povezani z Nemci. Pri tej okupaciji gre za vrnitev tja, kamor je sodila stoletja.«

»Pohorje s svojimi globokimi gozdovi, s svojimi tihimi fratami, z vrhovi in globelmi, ki se raztekajo v širjavo...«

»Leta 1942 je bilo v Mariboru in Celju skupno ustreljenih skoraj 900 talcev...«

»Ni ničesar, kar je zame oziroma za nas povsem samoumevno in vsakdanje. Pa vendar sodimo. Sodimo ves čas. Čeprav nimamo ekstremnih izkušenj v ekstremnih okoliščinah. Od kod nam torej pravica, da sodimo? Je morda nujno potrebno vsaj to, da si zares skušamo predstavljati takšne izkušnje in takšne okoliščine? Ali da nehamo soditi kar tja povprek? Je morda čas, da obmolčimo?«

»Ne bi izpostavljal posameznih vlog, prav tako ni naš namen soditi niti dajati kakršnih koli odgovorov, pač pa postavljati vprašanja. Naš namen je pošteno, spoštljivo in dostojanstveno povedati zgodbo o Pohorskem bataljonu.«

»Večji fokus na intimnem, osebnem, na notranjih svetovih.«

»To je politična zgodba, zapakirana kot pravljica.«